1 V katerih primerih lahko eden od staršev zakonito premesti otroka v drugo državo brez soglasja drugega starša?
Če starša skupaj izvršujeta starševsko skrb, lahko vsak od njiju potuje z otrokom brez izrecnega soglasja drugega starša, razen v specifičnih okoliščinah. Če pa eden od staršev izrecno zavrne potovanje in če ni mogoče doseči soglasja, se spor reši pred sodnikom za družinske zadeve.
Če starša skupaj izvršujeta starševsko skrb, se noben od njiju ne more brez soglasja drugega starša odločiti, da bi se z otrokom trajno nastanil v tujini.
Če starševsko skrb izvršuje samo eden od staršev, soglasje drugega od staršev ni potrebno ne za počitnice ne za nastanitev v tujini. Vendar mora tak starš drugega starša o tem obvestiti v skladu s členom 373-2-1 civilnega zakonika, ki določa, da mora biti starš, ki ne izvršuje starševske skrbi, obveščan o pomembnih odločitvah o otrokovem življenju.
2 V katerih primerih je za premestitev otroka v drugo državo nujno soglasje drugega starša?
Ugovor proti zapustitvi ozemlja ali prepoved zapustitve ozemlja
Če eden od staršev nasprotuje temu, da bi drugi starš otroka premestil v tujino, lahko drugi starš, če prav tako izvršuje starševsko skrb, pri prefekturi vloži ugovor proti zapustitvi ozemlja, ki velja 15 dni, in/ali pri sodišču za družinske zadeve predlaga prepoved zapustitve ozemlja brez soglasja obeh staršev (člen 373-2-6 civilnega zakonika), ki velja do polnoletnosti otroka, za nedoločen čas ali do sprejetja nove odločitve. Ukrep prepovedi zapustitve ozemlja brez soglasja obeh staršev otroku onemogoča zapustiti ozemlje. Starši lahko kljub temu občasno dajo soglasje za določeno potovanje otroka, ki ga opravi sam ali z enim od staršev, tako da podajo izjavo pri uradniku pravosodne policije (taka izjava se načeloma poda pet dni pred začetkom potovanja). Če eden od staršev ne želi podati izjave o soglasju, lahko drugi od staršev pri sodišču začne postopek za umik prepovedi zapustitve ozemlja ali za enkratno soglasje, ki otroku omogoča zapustiti ozemlje.
Premestitev zaradi spremembe prebivališča
V primeru premestitve otroka v drugo državo zaradi spremembe prebivališča otroka mora starš, razen če sam izvaja starševsko skrb, pridobiti soglasje drugega starša tudi tedaj, kadar ta sicer ne nasprotuje, da otrok zapusti ozemlje, ali kadar ni bila izdana prepoved zapustitve ozemlja. Le v takem primeru se starš lahko preseli brez soglasja drugega starša, vendar ga mora obvestiti o pomembnih novih razmerah otroka.
Če eden od staršev ne upošteva, da drugi od staršev soglasja za premestitev ni podal, lahko slednji zahteva odreditev vrnitve otroka s sklicevanjem na protipravno premestitev otroka na podlagi haaške Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok z dne 25. oktobra 1980. Ta postopek se začne v državi, v katero je bil otrok premeščen, po potrebi s pomočjo osrednjih organov, ki so bili vzpostavljeni s Konvencijo.
Razen v posebnih primerih, ko je podan ugovor proti zapustitvi ozemlja ali izdana prepoved zapustitve ozemlja, se ne glede na vrsto premestitve od starša, ki z otrokom zapušča ozemlje, ne zahteva, da dokaže izrecno soglasje drugega od staršev, saj se v razmerju do tretjih oseb takšno soglasje domneva.
3 Kako je mogoče otroka zakonito premestiti v drugo državo, če drugi starš za premestitev ne da potrebnega soglasja?
Če eden od staršev, ki izvršuje starševsko skrb, zavrne soglasje za potovanje otroka, mora drugi od staršev, ki želi otroka premestiti, pri sodišču za družinske zadeve začeti postopek, na podlagi katerega je otroku lahko dovoljeno, da zapusti ozemlje. Enako velja ob prepovedi zapustitve ozemlja brez dovoljenja obeh staršev.
Tako je tudi, kadar je premestitev dejansko namenjena spremembi prebivališča; tisti starš, ki se želi z otrokom preseliti, mora v primeru zavrnitve soglasja drugega starša, ki izvršuje starševsko skrb, začeti postopek pri sodišču za družinske zadeve v kraju prebivališča otroka pred premestitvijo.
4 Ali za začasno premestitev (npr. dopust, zdravstvena oskrba itn.) in za trajno premestitev veljajo ista pravila? Priložite ustrezne obrazce za soglasje, če ti obstajajo.
Kot je navedeno zgoraj, je treba razlikovati med začasno in trajno premestitvijo. Za informacije glej prejšnje točke.