1 V katerih primerih lahko eden od staršev zakonito premesti otroka v drugo državo brez soglasja drugega starša?
Starš, ki za premestitev otroka ne dobi soglasja drugega starša, bi moral imeti soglasje sodišča.
Če se starša v okviru izvrševanja roditeljske pravice ne moreta sporazumeti o vprašanju, ki je pomembno za otroka, zlasti glede otrokove koristi, odloči o tem sodišče na predlog enega od staršev (člen 877 zakona št. 89/2012, tj. civilnega zakonika, kot je bil spremenjen). Premestitev otroka v drugo državo se šteje za pomembno vprašanje.
2 V katerih primerih je za premestitev otroka v drugo državo nujno soglasje drugega starša?
Za dolgotrajno premestitev otroka (tj. ne ob priložnostih, kot so počitnice) je vedno potrebno soglasje drugega starša, razen če je bila drugemu staršu v celoti ali delno odvzeta roditeljska pravica. Soglasje staršev se zahteva ne glede na to, ali je sodišče že odločilo o roditeljski pravici (ureditev v zvezi z varstvom in vzgojo otroka) ali mora tako odločitev še sprejeti. Poročeni in neporočeni starši se enako obravnavajo.
3 Kako je mogoče otroka zakonito premestiti v drugo državo, če drugi starš za premestitev ne da potrebnega soglasja?
Če drugi od staršev ne da soglasja za premestitev, je namesto takega soglasja potrebna sodna odločba (člen 877 zakona št. 89/2012, tj. civilnega zakonika, kot je bil spremenjen).
4 Ali za začasno premestitev (npr. dopust, zdravstvena oskrba itn.) in za trajno premestitev veljajo ista pravila? Priložite ustrezne obrazce za soglasje, če ti obstajajo.
Ne, začasna premestitev, npr. zaradi preživljanja počitnic z enim od staršev, se običajno ne šteje za pomembno vprašanje, kot je opredeljeno v členu 877 zakona št. 89/2012, tj. civilnega zakonika, kot je bil spremenjen.